Kot najbrž marsikdo med vami, ne maram, da mi kdo laže. Predvsem, ko ti laže nekdo, ki ti v življenju nekaj pomeni. Nekdo, ki ga imaš rad. Sicer pa, takega človeka kar hitro »prokužiš«, kdaj laže. Razen, če je res dober lažnivec. Ampak jaz ga ponavadi vseeno kmalu zasačim.

Drugače pa je to, ko ti laže nekdo, ki ti ni tako blizu. Takega lažnivca boste zlahka prepoznali po njegovem pogledu. Ponavadi se izogiba vašemu pogledu ali obratno, vas gleda preveč direktno v oči. Pripoveduje zgodbo preveč v detajle ali nenehno menja temo, še posebej, ko začuti, da bo ujet na lažnem pripovedovanju. Naenkrat bo začel krivdo valiti na vas, kot da ste vi krivi, ker dvomite vanj.

Tisti, ki laže, ponavadi med svojim pripovedovanjem malce povzdigne glas, kot bi te hotel malo prestrašiti, in seveda, da je zgodba toliko bolj napeta. Vse zgodbe so seveda vedno nenavadne in neverjetne, izmišljene. Slej ko prej boste lahko spoznali, da so vas pravkar pravzaprav fajn »nategnili«.

In ponavadi takega lažnivca prepoznate tudi po tem, da ga je težko ustaviti. Kar melje in melje in melje. Kot bi se bal, če ga prekinemo, da bo pozabil svojo naslednjo laž, ki jo bo izustil. Nekateri ljudje so preprosto slabi lažnivci, tako da mu lahko že z obraza »preberete«, da laže. Nekateri pa smo pravi človeški detektorji laži, ki še preden se nam nekdo zlaže, vemo da se bo. Kdor pa ne ve... Jah, ste pa pravi naivneži!

Komentarji

B

i

u

Quote

Code

List

List item

URL

Ime *
URL
Koda   
ChronoComments by Joomla Professional Solutions

Pošljite komentar