|
Sreda, 21 Oktober 2009 11:01 |
|
Že par let (s točnimi datumi se ne bom obremenjevala) velja v Sloveniji t.i. "Kebrov zakon", zakon o omejevanju alkohola. Danes že ptički na veji čivkajo, kako in kaj točno zavzema to "omejevanje". Med drugim tudi "ni dovoljeno točenje alkoholnih pijač po izteku delovnega časa lokala in NI dovoljena strežba mladoletnim osebam in osebam, ki kažejo znake vinjenosti".
Torej! Kako se potem zgodi, da vinjeni voznik povzroči prometno nesrečo? Kje je podpiral šanke in stresal vase opojno kapljico? Najbrž ne doma, v zasebnosti svojega doma, ker potem verjetno ne bi sedel v avto in se odpeljal namensko povozit nekoga do smrti.
Kako si torej lokali še vedno "dovolijo", da vinjenim strežejo alkohol? Resda, kot je rekla ena lastnica določenega lokala v Sloveniji, natakarji niso psihologi, da bi znali oceniti človeka na prvi pogled, je ali ni že dovolj pijan, da bi mu smeli še postreči z alkoholom. Ampak po moje pa ja ve, da če mu postreže že deseti ali ne vem keri kozarec po vrsti, sigurno človek ni več trezen. Celo zdravniki "priporočajo" enega, ali maksimum dva kozarčka vina na dan. Za zdravje. Menda.
In za nekoga, ki je cel večer, oziroma skoraj do jutra, "žrl" (oprostite, ne morem rečt drugače) v nekem lokalu, mislim da bi ta tudi moral odgovarjati. Lokal, namreč. Resda lahko marsikdo reče, da ni nujno, da je nekdo pil na določenem mestu več ur, ampak je vmes menjal lokacijo. Težko bi blo dokazat, ja. Pa vseeno. Neka pravica ja more obstajat. Al kaj? In po moje drži, če bi se lokali držali svojega delovnega časa in zaprli svoja vrata, kot je določeno, bi mogoče bilo vsaj malenkost manj teh grozot na cesti. Lahko pa bi res tudi kafiči imeli svoj alko-test in bi njihovi gostje, mogoče tudi malo za šalo, preverili svoje stanje alkoholiziranosti.
In sprašujem se, kje so inšpektorji v teh primerih! Je kdo od vas že kdaj doživel, da bi v lokal, kjer si sedel še po uradnem zaprtju, vstopil tržni inšpektor? Ali pa kar tako, vmes, zaradi splošne kontrole. Jaz osebno še nikoli, niti nisem slišala, da bi se to dogajalo v moji okolici.
Kar nekaj blogov sem že prebrala na temo alkohola in njihovih uporabnikov, in ne morem verjet, kako smo pravzaprav večinoma vsi PROTI alkoholu in njegovi uporabi. Kako se potem še vedno dogaja, da pride do takih tragedij? In najbolj žalostno je ravno to, da ljudje mislijo, da bodo z alkoholom zbrisali kruto resničnost svojega življenja, saj ponavadi se napijejo ravno iz obupa in žalosti. Ampak alkohol temu obupu samo še doda sovraštvo in tegobo. Kar pripelje do situacij, ki smo jim dnevno priča, če ne drugače, preko tv ekranov.
In potem se zgodi celo tako, da povzročitelj ostane živ. Kakšna pravica je na tem svetu? Mogoče pa zato, ker mu je Bog namenil hujšo kazen? Res, roke pravice itaki ponavadi v takih primerih zatajijo, saj dobi tak "kriminalec" le 3-5 let zaporne kazni. Ampak ni pa ga hujšega, ko ga ljudje obsojajo, s prstom kažejo za njim, za vedno je zaznamovan. In če je koliko kaj človeško bitje, do konca svojega življenja nosi v sebi krivdo in sram, da je po malomarnosti, zaradi svoje sebičnosti, ubil nedolžne ljudi, ponavadi celo take, ki so komaj v razcvetu svojega življenja. Mogoče se potem alkohola niti dotakne ne več. Ampak škoda, za kakšno ceno!
|
|
|
Sreda, 07 Oktober 2009 13:29 |
|
Včasih se nam zdi, da bi nam bilo lepše živeti kje drugje. Da se v naši majhni Sloveniji težko "kam pride". Zunaj, torej v tujini, je vse dosti lažje. Ali pa se nam to le zdi? Poglejmo recimo samo med estradniki. Amerika, na primer, ima lepo število uspešnih svetovno znanih igralcev in glasbenikov. Pa pri nas? Poglejte samo trenutno "najbolj" gledano televizijsko "limonado" Kmetija slavnih. Sploh resnično poznate katerega od teh "slavnih"? Razen mogoče Fredija in Salome.
Ok, to je šovbiznis. Kaj pa drugi "biznisi"? Pri nas rabiš kar dosti "sreče", če hočeš, da ti en posel uspe. Če odpreš samo restavracijo, moraš bit preklemansko dober, da ti zlaufa. Enako je z gradbeništvom, kot s katerokoli obrtjo, ki se je boš oprijel. Kot pri iskanju nepremičnine (o tem kdaj drugič), je tudi pri poslu predvsem potrebna lokacija. Ker če odpreš butik s cunjami po najnovejši modi nekje na vasi, kjer so še sto let za luno, definitivno propadla naložba že na začetku. Ali pa kafič na "vinogradniški" cesti.  Kaj ti bo gostilna, ko na vsakem metru stoji zidanica in kiloooometriiii vinoooogradov.
Pa da še malo omenim najnovejšo "muho" (ali pa tud ne več tako novo), bloganje. Koliko od vas sploh redno prebira bloge na internetu, glede na to, da danes že vsak lahko odpre svoj blog in piše kar mu pade na pamet? Ali pa pišemo samo vsak sebi? Na youtubu pa človek posname sam sebe in svetuje, kako se pravilno poljublja, ter to demonstrira še z bresvijo. In ima že skoraj 350.000 ogledov. Po moje moreš bit samo malo odštekan, pa ti rata. Kot tisti tip. No ja, nekateri so pač rojeni igralci in zabavljači. Drugim je potrebno malo več sreče in ... brez muje se še čevelj ne obuje. Kakšna ideja za dober biznis? Se priporočam. 
|
|
Torek, 21 Julij 2009 01:10 |
|
Le kdor se ceni, bo dovolil, da mu alkohol uniči življenje!
Alkoholizem. Droga sodobnega časa, ki razjeda vse več in več ljudi. Današnji strokovnjaki temu pravijo že bolezen. Odvisnost od alkohola je bolezen. Pa verjamem. In res je. Škoda le, da za to vrsto "bolezni" ne obstaja zdravilo. Ga ni. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
V svoji bližini poznam nekoga, ki ima z alkoholom resne, resne težave. Pa ne bom se poglabljala v detajle, ker je pre-boleče... Pre-žalostno. Na splošno definicija alkoholika je, da je alkoholik tisti, ki se je z rednim pitjem navadil na vedno večje količine zaužitega alkohola ter hkrati postal duševno ali telesno odvisen od alkohola.
Kaj pripravi nekoga do tega, da se napije? In to kar tako, iz lepega mira. Ko je trezen, dobro ve, da to ni "dobro". Ampak pride trenutek, kot nek "klik" v glavi, in že si toči in toči in toči. Kar tako. Brez posebnega vzroka.
Vzroki za nastanek alkoholizma so različni. Največji vpliv ima na posameznika okolje, v katerem živi oziroma je odrastel. Ter človekova duševnost. Vsi smo drugačni, na vsakega od nas se vplivi iz okolja drugače "dotaknejo". A nekateri ljudje so šibki, negotovi vase, imajo premajhno samospoštovanje. In ob stiku z alkoholom se takim ljudem dvigne samozavest. Alkohol jim "pričara" tisto, kar tako boleče manjka v njihovi osebnosti. A to na žalost le za kratek čas, saj ko se strezni, so občutki enaki in začarani krog tako teče naprej.
Na temo alkoholizma sem prebrala že nešteto študij, knjig in člankov. Ampak v bistvu, kaj to meni pomaga, če nisem jaz ta, ki imam problem. Edino, kar še bolj spoznavam vsak dan bolj, da ima ta oseba resen problem. Vidim, da ga ta "bolezen" razjeda vse bolj in bolj in bolj. Pred časom se je odločil in ratalo mu je celo celih 40 dni brez, da bi se napil. Potem pa je prišel spet tisti "šibki" trenutek in spet... Jovo na novo!
Jaz bi mu rada pomagala, ampak se moje pomoči otepa. "On zmore sam", je njegova izjava. In potem zasuk v levo, pa spet kje obsedi in si točijo, kot da je ta zadnjič.
"Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne", pravijo. Pa je res treba čakati do te skrajnosti?!
|
|
Ponedeljek, 13 Julij 2009 12:02 |
|
Čeprav imamo o »angelih v modrem« več ali manj povedati samo slabo, saj od njih dobivamo samo kazni in nas na cesti samo zajebavajo, pa včasih le ne moremo brez njih. In ko pravijo, da so vedno tam, ko jih ni treba, ko jih pa rabimo, jih pa ni od nikoder. Tako pač je. Murphyjev zakon.
V noči iz petka na soboto pa so preprečili morebitno katastrofo, ki bi se lahko zgodila v naši državi. Na mejnem prehodu Dobova so prijeli moškega, oboroženega z ročnimi bombami, ki se je namenil razstreliti Boruta Pahorja. Med pogovorom s policistom, ki je opravljal vsakodnevno obvezno kontrolo, naj bi domnevni atentator celo potegnil eno bombo na plano in odstranil zatič, a je policist odreagiral pravočasno in mu stisnil roko, v kateri je imel bombo, s pomočjo kolegov policistov pa so moškega razorožili in vklenili. Sliši se skoraj kot odlomek iz nekega filma. Človek težko verjame, da se take stvari lahko dogajajo tudi v naši bližini. Šokiralo me je namreč tudi dejstvo, da moj fant dela ravno na tem mejnem prehodu in padec na realna tla je boleč, ko ugotoviš, da bi mogoče celo on lahko bil udeležen v dogodku. Ki se je sicer končal srečno. Kaj pa, če se naslednjič ne bo?
Večkrat se hecamo in ga zezamo, da ima ja čudovito službo, marsikdo ga zna zafrkavat, da ima vsa pooblastila in lahko »jebe« ljudi na meji. Res je, da nas večina ne mara policajev, ampak ko smo v »postopku«, smo tihi in ponižni, da nam ja ne bi napisali »zaslužene« kazni. Vendar ne bi verjeli, s čim vse se srečuje moj dnevno na delovnem mestu. In da ne boste mislili, da so vsi ljudje tihi in ponižni. Eni znajo bit precej nesramni. In govorim po pripovedi mojega fanta, ki, verjemite, je eden redkih policistov, ki so mirni in niso nesramni do potnikov. Dnevno se srečuje z nestrpnostjo in jezo voznikov, ker morajo čakati v kolonah na mejnem prehodu. Nihče pa ne zastopi, da je to pač njihovo delo. Delo policistov je, da na vstopu v državo preverijo vsakega potnika posebej. Tako zahteva Država, tako zahteva Evropska Unija. To je Schengen!
Sicer razumem jezo in nestrpnost potnikov, saj sem tudi sama kdaj pa kdaj ena od njih, ampak tako pač je. Sprijaznit se moramo, da smo na državni meji, kjer se opravlja mejna kontrola. Če je ne bi bilo, bi se marsikateri zločinec lahko brezskrbno sprehajal sem in tja. Če je ne bi bilo, o čem bi potem sploh še lahko debatirali Slovenija in Hrvaška?!
|
|
Torek, 07 Julij 2009 15:29 |
|
Spet je na loteriji vroče. Predvideni sklad za sedmico znaša ta teden že 1.700.000 €. Sama priznam, da me igre na srečo ne privlačijo preveč. Redkokdaj tudi kupim kako srečko. Spomnim se, da smo leta nazaj kupovali 3x3 in Podarim-dobim, pa še to ne jaz, ampak moji starši, pa se ne spomnim, če smo kdaj kaj dobili.
Ne vem, nekak sem se pač sprijaznila s tem, da nikoli ne bom milijonarka. Sicer pravijo, če ne vplačaš, tud' ne moreš imet' možnosti za zadetek, ampak... Ne vem. Vem pač, da mi ni usojeno.
Se pa čudim ljudem, ki jih sčasoma vse tole tako potegne noter, da postanejo odvisni od iger na srečo. Obstajajo terapevti in skupine za samopomoč. Po prepričanju strokovnjakov, gre za zasvojenost z igrami na srečo takrat, ko "le te za posameznika postanejo osnovni način uravnavanja čustvenega življenja. Zasvojeni postanejo odvisni do te mere, da njihovo vedenje ni več izbira, temveč obrambni mehanizem, od katerega je odvisno njihovo preživetje." 
No, kdo bi razumel ves ta strokovni "bull shit", V glavnem, po domače povedano, te igre na srečo zasvojijo tako, da se nekateri ljudje "zapufajo" do grla, pride do razkola v družini, na koncu v vsej tej brezizhodni situaciji naredijo še samomor. Če jih prej ne "utiša" kakšen sumljiv upnik oz. posojilodajalec.
Sama ne vem, kako naj bi pravzaprav izgledala ta odvisnost, niti ne poznam nikogar osebno (hvalabogu!), ki bi imel s tem probleme, sem pa o tem že večkrat gledala v kakem filmu. Saj vem, ni isto. More bit grozno imeti takega odvisnika v družini (ali biti celo eden od njih). Sicer pa, najbrž je podobno kot odvisnost od alkohola... Recimo!
|
|
|
