Pravijo, da moramo bit' v prometu strpni in obzirni...  Ampak včasih res ne gre drugače, kot da se ti zrola. Res da veljam za energičnega in "divjega" voznika, a včasih res ne gre drugače. Želim si, da bi zmislili še kake gumijaste avtomobile, ker mi včasih res pride, da bi se v kakega bedaka na cesti dobesedno zaletela. Najbolj me razjezi, ko se normalno, se pravi mirno, vozim po cesti in iz stranske ceste pripelje avto. Ustavi se in voznik te gleda ko butelj, ko pa se mu približaš na par metrov, spelje pred tebe. Ok, saj ne rečem, če bi se potem vsaj peljal... Tako pa "štrika" pred mano, bremza in zija okoli, potem pa mogoče še celo že v naslednjem križišču spet nekam zavija in pri tem čaka kolono nasproti vozečih, da lahko zavije levo.

Da ne govorim o nočni vožnji. Najbolj me razkuri, ko se proti meni bliža avto s prižganimi dolgimi lučmi. Peesmo, a me ne vidiš že na kilometer daleć?!  In potem mu poblendam z lučmi, pa ga vidiš, kako začne bremzat, ker misli, da so kje policaji. In še naprej sveti direkt meni v fris! No, sej ponavadi mu pol to tud' vrnem . Ali pa "najlepši" trenutek, ko ZA tabo vozi keri z dolgimi lučmi... Grrrr!

Ne vem, eni očitno, ko se vsedejo v avto, najprej pritiskajo na VSE možne gumbe, kar jih je v avtu. Luči - dolge obvezno; meglenke - prva, zadnja; ventilacija oz. klima, še prej verjetno radio; si vse naštima, tak kot "mora" bit in gremo... In ko je na cesti, opazuje samo dogajanje okoli sebe, ne pa tudi SVOJO vlogo v prometu. Kot bi bil samo na nekem igralnem avtomatu in imel v roki joystick.

Pa zdej očitno že vsak lahko pride do vozniške. Mislim, saj ne rečem, da mogoče niso dobri vozniki, ampak očitno je biti voznik danes ali pa pred 40 leti (ali več) dosti drugače. Ko sem pred 15 leti dobila vozniški izpit, je v njem veljavnost 60 let. Mislim, wtf? Se pravi, še približno 45 let. Stara bom skoraj 80 let.

Mogli bi organizirat, da bi vsake 10 let šel v avtošolo, odpeljal 1 uro testne vožnje, da vidijo, če si sploh še »zmožen« za volanom. Če ne, pa še enkrat od začetka na ure varne vožnje, pa bo.

Se mi zdi, da se marsikatera prometna nesreča zgodi ravno zaradi takih "gumpcev" na cesti. Res, da so/smo nekateri na cesti nervozni in neučakani, ampak ravno zaradi takih "počasnel" ti včasih popustijo živci in znoriš...

No ja, če pa keri pogrunta vozilo iz kakšnega bolj "trpežnega" materiala, sem pa ziher prva na seznamu.

Zadnjič sem »čistila« mail in naletela na e-knjigo Urške Čepin. Seveda mi ni dalo mira, ker sem o tej »uspešnici« slišala že marsikaj in sem zadevšno prebrala. V knjigi omeni tudi oddajo Trenja iz davnega februarja, kjer so razglabljali o aferi Urške in Aleša Čepin, in tudi to mi ni dalo mira, sem šla in tudi to pogledala.  V oddaji je govora predvsem o tračih, tabloidih in rumenem tisku. Seveda je bil pomp okoli teh dveh glavnih »igralcev« absolutno za lase privlečen, saj konec koncev, kdo je res vedel, kdo sploh so ti ljudje. Ko sem prvič slišala za »Prekletstvo v zlati kletki«, sem mislila, da gre za neko staro babo, ki se po dooolgih letih mučnega zakona ločuje. Potem sem jo ene parkrat vidla v kaki reviji (Story, Nova, itd.)... Sem si misla »Hm, no ja! Taka mlada, pa že ločena, z otrokom, ...« In res mi ni dalo mira, zato sem knjigo tud prebrala, ampak HALO, kr neki.

Kot je že pisala Daša , je knjiga polna slovničnih napak, če je »prestala« lektoriranje... Nimam pojma! Tale blog sicer ne govori o tej knjigi ali Urški osebno, ampak hočem povedat, kako so naši »znani« Slovenci res polni samohvale in samopromocije. Pa če ne gre zlahka, bo šlo pa zgrda. Ker nimajo osnovnih pogojev za pridet na naslovnico, se »prodajo« tabloidom, ki pišejo o njih predvsem slabe stvari. Pa kaj je to važno?! Glavno, da so »slavni«, da jih ljudje poznajo, in konec koncev že zaradi firbca pridejo pogledat koncert, da vidijo, ali so v resnici res taki. Slej ko prej pa sodu zbije dno in ko se že preveč zasebno piše o določenem estradniku, kar naenkrat ta znori in spet da svojo zgodbo določenemu cajtngu in smo spet na začetku.

V tej oddaji Trenja iz 5. februarja je bil gost tudi Marko Crnkovič, urednik in bloger Blogosa ter kolumnist Dnevnika in tedenskega Žurnala, s katerim se moram strinjati popolnoma. Imamo Slovenci res sploh smisla za glasbo? Aja, v tej oddaji se je razglabljalo tudi o letošnji Emi in skupini Langa, ko je pevec po »ukradeni« zmagi klel in preklinjal vse živo. In Crnkovič je naše glasbenike imenoval »glasbene ničle«, ki se imajo za ne vem kakšne frajerje, ter da se mu je zdel letošnji Langin komad enako brezvezen kot lanski Rebekin. Enostavno v Sloveniji nimamo izbora, na Emi nimamo med čem izbirati.

Damjan Murko, recimo, ki ne ve več, kam bi sam s sabo in si je nadel naziv »Mariborski slavček«, se stepe s člani skupine Rogoški slavčki in spet napolni naslovnice, preplavi youtube, itd. In celo sam je priznal, da gradi kariero preko tračev, ker "glasba ni zanimiva za medije, je pa zanimiva za ljudi". Lepo vas prosim, kolko od vas sploh dejansko posluša Murkota?! Je njegov fan in uživa v njegovi glasbi?! Je kdo že bil na njegovem koncertu?! Blah! In čeprav v negativno smer, je tako »popularen«, da so recimo celo na Facebooku ustanovili skupino »Če ta skupina dobi 100.000 članov, se Damjan Murko preseli na luno«.

Al pa Werner? Se vam zdi, da je njegova glasba »odmevna«? »Vredna« poslušanja? Bi šli na njegov koncert? In konec koncev, sploh poznate kakšno njegovo pesem?

Naši glasbeniki recimo začnejo gradit kariero na tračih. Brez kakršnegakoli talenta, brez posluha, ena ženska recimo malo lepše izgleda in že misli, da bo slavna pevka, igralka ali karkoli. Ker ji ne rata po »pošteni« poti, pač more najprej nekej nardit, da »pade noter«. Se pravi, kakšen Big Brother, pa slikanje za Playboy... In pol poskuša nekej zapet in to je to. Za njo! Mi, butlji Slovenceljni, pa valda vse to gledamo in spremljamo, vidimo »odmevno« naslovnico »V joškovem grabnu« in na sliki Murkota z njegovo, oba napol gola, in že kupimo revijo... In to se prodaja!? Naj bi se. In tako kot ta Urška, ki nima pojma o glasbi, kolikor sem na hitrico pogledala njene videospote (no vidite, tudi jaz se dam »prodati« za navaden ušiv trač), nima sploh nobenega talenta za karkoli, niti za voditeljico, niti... za nič. Zgodbica o Pepelki... Lepo vas prosim! Navadna smrkljica, ki je padla na denar. Edino to bi se strinjala s Čepinom.

Smo Slovenci res že tako patetičen narod, da ne znamo pisat več o ničemer drugem, kot o tračih, nezgodah in prigodah naših estradnikov? Le kaj drugega bi še lahko prodajalo rumeni tisk? Le od česa bi potem sploh lahko živeli, zdaj že upokojena Bernarda Jeklin, ali npr. Bojan Požar? Sprašujem se...

Pa recimo dopust poleti. Lahko bi bili kar cela 2 meseca doma. Itak se nobenemu ne da delat v taki vročini...

Eh, saj je itak brezveze, da kej govorim. Po eni strani, hvalabogu. Lahko bi blo še slabše. Ampak me pa razjezi ravno to! Vedno rečemo "Eh, lahko bi bilo še slabše!"... Damn it! Zakaj pa ne bi moglo bit boljše???

Pa saj niso več normalni. A zdaj bom mogla plačevat še davek, ker nimam otrok?! Pa res ne vejo več, kaj bi si še izmislili.

"Vsak Slovenec naj bi v svoji rodni dobi poskrbel najmanj za enega otroka." Ja, pa kaj še. Včasih se še sama dva komajda preživiva iz meseca v mesec. Saj ne rečem, za osnovne potrebe že imava. Kaj pa so te osnovne potrebe? Za mene, da plačam položnice, da kupiva hrano in pijačo... Potem se pa skoraj že konča. Ne vem, a se avto šteje pod osnovne potrebe? Bi skorajda lahko rekla, a ne? Ok, se pravi, ga je treba tankat, vzdrževat, registrirat. Ko najmanj pričakuješ, se pokvari kak aparat, npr. pralni stroj, televizor, hladilnik... Je popravilo dražje, kot če bi kupil novega, pa smo spet tam. Se pravi, moram dobro razmislit, ali si bom privoščila dopust, ali kako drugo "luksuzno potrebo".

In zdaj bom mogla plačat davek na nestarševstvo? Ojej! In kdo me vpraša, zakaj jih nimam? Ali sem se samovoljno tako odločila, ali pa mi mati narava ne prizanese in me obdari s "čudežem". Nekaj sicer pišejo, da davka naj ne bi plačevali tisti, ki otrok ne morejo imeti, pa vseeno.

Zakaj rajši ne poskrbijo, da bi te postopke v ambulantah za neplodnost pospešili. Da bi bile čakalne dobe krajše. Da se ne bi vse tiste terapije, injekcije in ne vem, kaj še vse, vlekle v neskončnost, da te mine že vse, še predno prideš do dejanskega postopka, oziroma da na koncu res rataš že star.

Oziroma naj nam zagotovijo službe in primerno plačo, da bom na koncu koncev otroka sploh lahko preživela. Ne pa težijo s pokojninsko reformo, da bomo mogli delat do smrti. Naj grejo stari v penzijo in dajo mladim priložnost, da si ustvarijo kariero. Pa še višje plače naj bi dali tistim, ki bi hoteli delat tudi še po dopolnjeni delovni dobi. Svašta!

Sploh mi ni jasno, kje živijo ti ljudje. Oni, ki odločajo o teh bedarijah. Pa kaj odločajo! Da sploh pomislijo na take stvari. Včasih se mi zdi, da nam te politike pošiljajo dol iz Marsa, pa da ne bom še Marsu delala krivice, pač iz nekega drugega planeta, da tule na Zemlji naredijo pizdarijo. in pred volitvami vsi tako govorijo in obljubljajo vsega in svašta, ko pa jih izvolimo, pa neumnost za neumnostjo. In kogarkoli tudi izvolimo, vsi so isti. Nikoli ne bo drugače. Nikoli ne bo bolje. In najbolj jo "nadrapamo" mi navadni človečeki.