| Se ženske res obnašamo kot mame svojim moškim? |
| Petek, 08 Maj 2009 12:02 |
|
Tele "žepnice" so fajn. Knjige, mislim. Iste kot one v trdi vezavi, samo da so dosti cenejše. Prodajajo jih že vsepovsod. Na bencinskih, v trgovinah... Redno kupujem knjigo za knjigo, se mi zdi fajn, da si doma ustvarjam svojo lastno "knjižnico". V glavnem, trenutno se "ubadam" s skrivnostmi o moških, ki bi jih morala poznati vsaka ženska. Zanimiva dejstva sem še spoznala, pa si nikoli nisem mislila, da sama tudi delam napake v najini zvezi. V bistvu moškemu naj ne bi nikoli dovolili, da je odvisen od nas. Na primer, vse dobro vemo, kako moški radi puščajo svoja oblačila vsepovsod. Kamor pade, pade. in zase vem, da ponavadi pobiram nogavice, majice, gate, in jih mečem v koš za perilo. Imajo navado založiti stvari... "Si kje videla moje ključe?", "Kje je moja denarnica?" Dogaja se, da pozabljajo stvari, kot so zobozdravnik, v trgovini pozabi, kar ste mu naročile, naj kupi... In me smo tako "prijazne", da kar naprej opominjamo, spominjamo, nadziramo. Vedno se mi je zdelo, da s tem delam le dobro delo. Da mu pomagam in stojim ob strani... Saj konec koncev, zato pa sta dva. Da si stojita ob strani, se dopolnjujeta, a ne? Ampak glede na to, kar sem prebrala v tej knjigi, je to klasična napaka vsake ženske. S tem svojemu moškemu samo nadomeščamo njegovo mamo. In zato, ker "igramo" njegovo mamo, se sčasoma tudi oni do nas začnejo obnašati kot do svoje (prave) mame. Zaradi tega tudi po 10, 20, 30 letih skupnega življenja, vsa romantika in ljubezen med dvema zbledi in smo samo še "mati in sin". Moški počasi začne iskati razburjenje izven zakona (ali obratno), zato počasi pride tudi do odtujitve in v skrajni sili tudi do ločitve. Ženskam nam je že v krvi, da skrbimo za svoje moške. Pospravljamo za njimi, jih opominjamo, kaj morajo storiti... Namesto, da bi mu pustile svojo "svobodo". Torej, kakor piše v knjigi, naj ne bi pospravljale za nimi. Naj ležijo gate teden, dva, tri... Dokler itak ne bo imel več nobenih čistih in bo primoran jih dati v pranje. Naj pozabi na zdravnika, si bo zapomnil za drugič. Naj si napiše listek za trgovino, če si ne zna zapomnit vsega. Naj išče ključe vsepovsod, za v bodoče se bo navadil in jih puščal vedno na istem mestu. No, tako piše v knjigi. Ampak sama vem, da tega ne bi zmogla. Ponavadi avtomatsko zagrabim perilo, če leži okoli in ga nesem v koš za perilo. Če že pospravljam, zakaj ne bi naredila še tega? Nekako si hišna opravila prisvajam jaz. Če se kam peljeva in iščeva kako pot, normalno da oba gledava in se organizirava. Glede na knjigo, naj bi med vožnjo ženske ne pametovale in bi morale vožnjo prepustiti moškemu. Pa naj se izgubi, pa kaj. Bo že našel pravo pot. Pa kaj, če šele čez kako uro. Našel jo bo. Sam! Če išče ključe, itak da jih iščeva oba. Ne vem, mogoče delam klasično napako, ki vodi v propast. Mogoče bi mogla drugič, ko išče ključe, mirno ležat naprej, pa naj zamudi v službo... Boli me! Hm! Če vpraša, kaj oblečt, a mu ve ne svetujete in pomagate pri odločitvi? Kaj pa vem. No, knjigo bom prebrala do konca, pa vam napišem še kak "nasvet". |
ZADNJI KOMENTARJI
sreda 21 julij 2010, 09:45Best SEO na Salome - Novo rojstvo
petek 28 maj 2010, 12:42
JaneHorn na "Joj, kolk sem jest dons utrujen-a"
petek 28 maj 2010, 00:38
DiannUnderwood21 na Ko nasedeš kataloški prodaji
četrtek 27 maj 2010, 16:17
DotsonHelene18 na Iščete službo ali se pripravljate na razgovor?
sreda 19 maj 2010, 18:25
DEJESUS26Leanna na Kdo bo odgovarjal?



Komentarji
In včasih, raje kot da "spet težiš", narediš sam...